Pravila tekmovanja

I. SPLOŠNE DOLOČBE


​​1. člen

Republiško orientacijsko tekmovanje (ROT; v nadaljnjem besedilu: tekmovanje) je najzahtevnejše taborniško tekmovanje, traja tri dni in vključuje različna taborniška znanja.

2. člen​​

Ta pravilnik ureja sledeča področja tekmovanja: udeležbo na tekmovanju, opremo ekipe, prijavo ekip, pogoje tekmovanja, orientacijski pohod in okvirne naloge ekipe, ocenjevanje izdelkov in kakovost opravljenih nalog ter razglasitev rezultatov.

​II. UDELEŽBA NA TEKMOVANJU​


3. člen

Tekmovanje je ekipno, udeleženci tekmujejo v naslednjih kategorijah:

  • popotniki,
  • popotnice,
  • raziskovalci in grče,
  • raziskovalke in grčice.

a) Pravico udeležbe na tekmovanju v kategorijah popotnikov in popotnic (PP) imajo:

  • kot najmlajši – člani, ki dopolnijo 15 let v koledarskem letu, v katerem je tekmovanje (ti so sicer še gozdovniki in gozdovnice);
  • kot najstarejši – člani, ki dopolnijo 20 let v koledarskem letu, v katerem je tekmovanje.

b) Pravico udeležbe na tekmovanju v kategorijah raziskovalcev, raziskovalk (RR) in grč imajo:

  • kot najmlajši – člani, ki dopolnijo 15 let v koledarskem letu, v katerem je tekmovanje
  • zgornje starostne meje ni.

c) V ekipi popotnikov ali popotnic lahko en član največ za eno leto presega predpisano starost.

d) Dejansko starost udeležencev ugotavlja komisija na podlagi osebnega dokumenta s sliko.

e) Organizator lahko razpiše tudi dodatne tekmovalne kategorije, ki se točkujejo posebej in pri katerih se razvrstitev ugotavlja ločeno od razvrstitve stalnih kategorij.

f) Tekmovanja se lahko udeležijo tudi ekipe, katerih člani niso vsi člani Zveze tabornikov Slovenije (ZTS).

4. člen

Ekipa šteje pet članov. Tekmovanja se lahko udeleži tudi štiričlanska ekipa, a se ne smatra kot popolna. Udeležba ekip s tremi ali manj člani ni mogoča. Ekipa nastopa v moški kategoriji, kakor je v ekipi moški član.

5. člen

Vsak tekmovalec mora imeti s seboj veljavno zdravstveno izkaznico, osebni dokument s sliko in trenutno veljavno člansko izkaznico ZTS. Poleg tega mora pred startom podpisati izjavo, da je seznanjen z zahtevnostjo tekmovanja in tekmuje na lastno odgovornost (v nadaljnjem besedilu: izjava). Izjavo za mladoletne tekmovalce podpišejo starši.

a) Tekmovalec brez zdravstvene izkaznice ali osebnega dokumenta ne more tekmovati.

b) Za manjkajočo ali neveljavno člansko izkaznico ZTS dobi ekipa negativne točke, določene s 37. členom (točka a) tega pravilnika.

c) Obrazci izjave so na voljo tudi ob prijavi, ekipe izpolnjene in podpisane oddajo pred tekmovanjem.

d) Priporočamo splošno zavarovanje in predhodni zdravstveni pregled tekmovalcev.

e) V primeru, da se med tekmovanjem član ekipe poškoduje ali zboli do te mere, da mu je nadaljnje sodelovanje onemogočeno, lahko ekipa tekmuje tudi brez njega, pod pogojem, da so v ekipi še vedno štirje člani. Ekipa s tremi ali manj člani ne more nadaljevati tekmovanja v konkurenci.

6. člen

Vsak član ekipe mora imeti kroj v skladu z veljavnim pravilnikom o kroju in oznakah ZTS.

a) Udeleženci tekmovanja so v popolnem kroju na uvodnem zboru in na zaključku tekmovanja, v celotnem preostalem času pa nosijo uradne rutice ZTS.

b) Člani ekip, ki niso taborniki, uniform ne potrebujejo, priporočamo pa, da jih oblečejo, če pripadajo organizaciji, ki jih ima.

​III. OPREMA EKIPE​

7. člen

Osebno opremo sestavljajo:

  • taborniška (ZTS) rutica,
  • spalna vreča (odeja),
  • podloga za spanje,
  • šotorsko krilo,
  • jedilni pribor (vsaj ena posoda in žlica),
  • vrvica (najmanj 2m),
  • vsaj enolitrska čutarica,
  • delujoča baterijska svetilka.

a) Za vsak kos osebne opreme, ki ga član ekipe bodisi na startu bodisi na katerikoli kontrolni točki ni sposoben pokazati, dobi ekipa negativne točke, določene s 37. členom (točka b) tega pravilnika.

8. člen

Skupno opremo ekipe sestavljajo:

  • prva pomoč (najmanj en popoln komplet),
  • vsaj dva kompasa ali busoli,
  • vžigalice ali kresilo,
  • par signalnih zastavic,
  • vsaj ena sekirica, mačeta ali žaga,
  • najmanj dva mobilna telefona,
  • dve piščalki,
  • dva noža z rezilom dolžine vsaj 5 cm (prej: pri osebni opremi),
  • kotliček (posoda), v katerem si lahko ekipa na bivaku pripravi topli obrok.

b) Prva pomoč je komplet, ki mora biti opremljen tako kot prva pomoč za osebne avtomobile ali motorna kolesa in vsebuje vsaj:

  • 3x prvi povoj
  • 2x elastični povoj
  • 2x gaza 10 x 10 cm
  • 4x trikotna ruta (veljajo taborniške rutice okrog vratu)
  • paket obližev
  • 1x samolepilni trak 2–4 cm
  • 1x pinceta
  • 50 ml antiseptične tekočine

c) Brez kompleta prve pomoči ekipa ne more startati, oziroma je diskvalificirana, če ob preverjanju opreme ne pokaže kompleta prve pomoči.

d) Signalne zastavice so blago, štirikotne oblike (krajša stranica meri vsaj 20 centimetrov), po diagonali ločeno na dve barvi. Lahko so pritrjene na palice.

e) Za vsak del skupne opreme, ki ga ekipa ne more pokazati na startu ali katerikoli kontrolni točki, dobi negativne točke, določene s 37. členom (točka c) tega pravilnika.

f) Ekipa ves čas pohoda nosi svojo opremo sama.

​IV. RAZPIS TEKMOVANJA IN PRIJAVA EKIP​


9. člen

Tekmovanje prirejamo vsako leto. Komisija za program za mlade v ZTS določi soorganizatorja (območje, občinska zveza, rod ali ekipa rodov) najmanj 6 mesecev pred začetkom tekmovanja.

a) Razpis tekmovanja je objavljen na taborniškem spletnem portalu www.rutka.net in na spletnih straneh tekmovanja najmanj tri mesece pred začetkom tekmovanja.

b) Vsak rod lahko sodeluje na tekmovanju z neomejenim številom ekip.

​V. POGOJI TEKMOVANJA​


10. člen

Ekipe so dolžne priti na mesto tekmovanja v skladu s pogoji, objavljenimi v razpisu.

11. člen

Po prihodu ekipe na kraj tekmovanja ekipa preda vodstvu tekmovanja poimensko prijavo ekipe skupaj z osebnimi dokumenti, zdravstvenimi izkaznicami, članskimi izkaznicami ZTS in izpolnjenimi izjavami. Organizator preveri resničnost podatkov vsakega posameznika ali se ujemajo z osebnimi dokumenti. Prej: Vodja ekipe odda prijavo skupaj z izkaznicami.

a) Vodstvo tekmovanja vrne dokumente udeležencem najkasneje do odhoda ekipe na progo.

b) Če želi ekipa tekmovati tudi za razvrstitev rodov, mora dokazati pripadnost najmanj 3 članov istemu rodu (45. člen, točka c). Za članstvo rodu se šteje plačana članarina ZTS preko tega rodu v tekočem letu tekmovanja. Dokaz za to je tekoča članska izkaznica ZTS.

12. člen

Štartne številke določimo z javnim žrebom na sestanku vodij ekip.

a) Ekipe štartajo ob času in v presledkih, kot jih določi vodstvo tekmovanja.

b) Presledek med ekipami, ki imajo skupno prvo KT, ne sme biti manjši od 5 minut.

c) Vrstni red startov ekip za drugi dan se določi po kategorijah po obratnem vrstnem redu prihoda na cilj prvega dne (zadnja ekipa starta prva). Čas starta se ekipi sporoči ob prihodu na cilj.

13. člen

Organizator priskrbi vsaj 3 barvne topografske karte v merilu 1 : 25000, ki jih ekipa prejme ob izvrševanju prve naloge ali pred startom. Na štartu prvi dan mora imeti ekipa vsaj dve karti. Vsaj eno novo karto mora dobiti na štartu drugi dan (bivaku).

a) Del proge lahko poteka tudi na kartah ali zračnih posnetkih v večjem merilu. Obvestilo o tem prejmejo ekipe na sestanku vodij ekip.

b) Tekmovanje poteka vsako leto po drugem (topografskem) območju.

​VI. ORIENTACIJSKI POHOD​


14. člen

Ekipa mora prehoditi celotno progo v določenem času. Proga za RR, grče oz. grčice je tehnično zahtevnejša in najmanj tako dolga kot proga za popotnike in popotnice.

a) Pri premagovanju proge ekipa ne sme uporabljati nobenih prevoznih sredstev, niti zase niti za opremo, razen če je v tekmovanju panoga, ki vključuje gibanje s prevoznimi sredstvi.

15. člen

Časovnica za prehod proge z nalogami ne sme presegati 8 ur prvi dan in 5 ur drugi dan. Skupni vzpon ne sme biti večji od 2000 m.

a) Ekipa, ki porabi za prehod proge več kot znaša seštevek 180 % predvidenega časa za pot in časa za naloge, je diskvalificirana.

b) Časovnico se izračuna po principu predvidenega seštevka časa za premagano pot, vzpon in spust (4 km = 1 h; 400 m vzpona = 1 h; 800 m spusta = 1 h), je pa lahko skrajšana ali podaljšana glede na prehodnost terena, kategorijo ali vremenske razmere. Razdalja se meri v zračni liniji med dvema točkama, vzpon in spust pa po optimalni poti.

c) Individualna časovnica je skrajni čas, do katerega lahko ekipa pride na KT, da se ji prizna prisotnost in lahko opravlja naloge. Določi se glede na časovnico in razporeditev nalog. Okvirno je seštevek 180 % predvidenega časa in dvojnega časa za naloge ter brez mrtvega časa. Šteje se kumulativno, torej od starta do KT in ne med posameznimi KT.

d) Mrtvi čas se ekipi prizna za čakanje na prvo prosto mesto za izvedbo naloge na KT. Mrtvi čas prizna in si zapiše kontrolor. Med tem časom ekipa ne sme opravljati ostalih nalog. Čas, ko ekipa na KT počiva prostovoljno, oziroma nadaljuje s čakanjem, se ji ne šteje v mrtvi čas. V tem primeru lahko opravlja druge naloge.

e) V drugih primerih (nepredvideni dogodki, npr. 19. člen točka d) mrtvi čas prizna glavni sodnik.

16. člen

Ob startu dobijo ekipe startni list z opisom proge, kjer je določeno:

  • katere naloge opravlja ekipa na posamezni kontrolni točki, skupaj s pripadajočimi navodili za izpeljavo,
  • koliko časa je predvidenega za posamezno etapo, za opravljanje določene naloge in za prehod celotne proge (časovnica),
  • skrajni čas, do katerega lahko ekipa še prispe do kontrolne točke, da se ji prizna prisotnost (individualni umik kontrolnih točk oz. individualna časovnica),
  • številke SportIdent (SI) postaj posameznih kontrolnih točk (v nadaljnjem besedilu: KT).

b) Ekipa rešuje naloge skupno, tako da vsako nalogo rešuje celotna ekipa na najbolj ustrezen način v mejah tega pravilnika, razen v primerih, ko je določeno, da mora naloge reševati vsak član ekipe posebej oziroma samo nekateri člani.

c) Na progi in pri izvrševanju nalog je vsakršna pomoč ekipam s strani spremljevalcev prepovedana.

17. člen

Start ekip je lahko od namestitvenega prostora oddaljen največ 15 minut hoje, o čemer morajo biti ekipe obveščene najkasneje ob sestanku vodij ekip, o smiselnosti premika štartnega mesta pa naj se organizator posvetuje z glavnim sodnikom. Če je start oddaljen več kot 15 minut hoje, je organizator dolžan ekipam zagotoviti prevoz.

18. člen

Organizator je dolžan v kuverti z nalogami zapisati številko telefona organizatorjev, na katerega lahko ekipa pokliče v primeru izgube, poškodbe ali druge nesreče. Klic na to številko pomeni diskvalifikacijo ekipe, razen v primeru klica zaradi poškodbe enega člana ekipe, ko lahko štiričlanska ekipa po intervenciji nadaljuje s tekmovanjem.

VII. OKVIRNE NALOGE EKIPE​


19. člen

Priti na kontrolne točke (v nadaljnjem besedilu: KT), ki so lahko žive (na njih je oseba – kontrolor) ali mrtve (le zastavica in postaja za potrjevanje prisotnosti). Ekipe vnaprej ne vedo, ali je posamezna KT mrtva ali živa.

a) Vse KT morajo biti označene z zastavico ali tristrano prizmo velikosti 30 × 30 cm ali znakom iste velikosti narisanim na terenu (drevo, zid, ...). Znak oz. zastavica je rdeče-bele (oranžno-bele) barve, predeljena po diagonali, postavljena v višini vsaj 1 m. Barva mora biti obstojna. Iz optimalne smeri prihoda mora biti vidna najmanj z razdalje 10 m.

b) Prisotnost ekipe na KT se potrjuje tudi z elektronskim načinom potrjevanja prisotnosti (sistem SI).

c) Skupno število KT je praviloma med 15 in 20.

d) Če ekipa na KT ne najde kontrolorja ali zastavice (znaka), lahko izdela skico terena v polmeru 50 m okoli KT z vsemi podrobnostmi. Skica je dokaz, da je bila ekipa dejansko na KT. To skico ekipa preda tekmovalni komisiji takoj ob prihodu na cilj ali bivak, skupaj z opisom celotnega primera, do katerega je prišlo po napaki traserja, malomarnosti kontrolorja ali tako imenovane višje sile. Za izdelavo skice ekipi priznamo največ 15 minut mrtvega časa. Dokaz je lahko tudi digitalna fotografija, ki jo naredi ekipa in jo posreduje organizatorju. Na fotografiji mora biti poleg značilnega objekta na KT tudi celotna ekipa (razen fotografa).

e) Če ekipa prekorači predpisan skrajni čas za prihod na določen KT (individualna časovnica), se ji ta KT ne upošteva za najdeno, prav tako tudi ne more začeti opravljati naloge, ki je na tem KT. Nalogo lahko zaključi ali odda, če je zahtevana oddaja naloge na tem KT.

f) Ekipa mora KT pobirati v pravilnem vrstnem redu. Preskakovanje KT in nato vračanje nazaj zaradi lažje prehodnosti/orientacije ni dovoljeno; v tem primeru se ekipi prizna le opravljena naloga na KT, ne dobi pa točk za najdeno KT.

20. člen

Ekipa kontrolne točke (prave KT s proge) vrisuje na karto v dveh delih: točke za prvi dan tekmovanja (sobota) vrisuje v petek zvečer, za drugi dan tekmovanja pa v nedeljo zjutraj na bivaku. Cilja hitrostne etape se ne vrisuje.

a) Ekipa po prejemu naloge vriše na topografske karte kontrolne točke, določene z nalogo, v določenem času, ki ga ne sme prekoračiti. Po vrisovanju ekipa karte odda, tudi morebitne dodatne, če si je z njimi pomagala. Komisija sama pogleda pravilnost vrisanih kontrolnih točk in označi, katera je točna, katera približno točna in katera napačna oz. je sploh ni (v obliki tabele). Kontrolna točka je vrisana (določena) približno točno, če je vrisana v krog s polmerom 2 mm. Središče tega kroga je kontrolna točka, določena v nalogi. Nevrisane in napačno vrisane KT komisija vriše ekipam.

b) Za vsako vrisano KT s strani organizatorja dobi ekipa negativne točke, določene s 37. členom (točka d) tega pravilnika.

c) Rezultate vrisovanja organizator razglasi v roku pol ure potem, ko neha vrisovati zadnja ekipa. Takrat lahko ekipe povedo, ali se ji približno vrisani KT-ji vrišejo pravilno ali ne.

d) KT za drugi dan tekmovanja (nedelja) vriše ekipa zjutraj po prejemu nalog za drugi dan. Čas vrisovanja se ji šteje v čas na progi. Vsaj 10 minut pred vrisovanjem se opravi pregled pospravljenosti prostora bivaka. Točen čas določi organizator. Ekipa ne začne vrisovati dokler ogled ni opravljen in prostor pospravljen. Morebitno čakanje ekipe na konec pregleda pospravljenosti gre v mrtvi čas. Če prostor ni pospravljen, čas pospravljanja šteje v časovnico.

21. člen

Priti na določeno KT pod določenim kotom.

a) Priti na določeno KT pod določenim kotom pomeni: smer, iz katere prihaja ekipa na KT, predstavlja en krak določenega kota, KT (prizma) je vrh tega kota, smer magnetnega severa pa je drugi krak tega kota. Velikost kota računamo v smeri gibanja urinega kazalca od magnetnega severa do smeri, iz katere ekipa prihaja na KT.

Na primer: če je v nalogi določeno, da mora ekipa priti na KT pod kotom 90°, pomeni, da ekipa prihaja na KT z vzhoda, pri čemer se giblje v smeri zahoda; če je v nalogi določeno, da mora ekipa priti na KT pod kotom 225°, to pomeni, da ekipa prihaja na KT z jugozahoda, pri čemer se giblje v smeri severovzhoda.

b) Določeno smer mora ekipa zavzeti najmanj 20 m pred KT in jo držati do KT.

22. člen

Na določeni KT ali bivaku mora ekipa v določenem času izdelati signalni stolp ali tekmovati v hoji z A-jem. Nalogo izbere organizator in jo sporoči najkasneje na sestanku vodij ekip. Material za izvedbo nalog priskrbi organizator. (po pravilih mnogoboja)

a) Če naloga poteka na bivaku po prihodu v cilj, čas za izvedbo naloge ne šteje v čas za pripravo bivaka, ognjišča in golaža.

b) Za signalni stolp mora organizator zagotoviti 3 nosilne sušice dolžine 3,5 m (največji premer 8–10 cm), 1 prečno sušico dolžine 1,5 m (največji premer 6–8 cm), 1 krajšo prečno sušico dolžine 1 m (največji premer 4–6 cm), vrvico za vezanje triangla (premer 5 mm) dolžine 4,5 m in 4 vrvice za križno vez (premer 4 mm) dolžine 4 m. Vrvice so lahko iz naravnih (konoplja) ali umetnih materialov (nylon). Nosilne in prečne sušice morajo biti dovolj kvalitetne, da zdržijo enega od tekmovalcev, in pokrite z lubjem, da zmanjšajo možnost drsenja v vezeh.

c) Potek postavljanja signalnega stolpa. Ekipa stoji v zboru na prostoru za tekmovanje, poleg zloženih pripomočkov. Na znak sodnika začnejo tekmovalci z izdelavo signalnega stolpa. Pri tem morajo zavezati 4 križne vezave (na obeh prečkah) in eno vezavo triangla 50–75 cm pod vrhom stolpa. Križno vez in vezavo triangla začnejo z vrznim vozlom. Nosilni del vrvi mora biti ovit okoli kolov vzporedno, vez pa zaključena z ambulantnim vozlom, pri čemer konec vrvi ne sme biti daljši od 20 cm. Daljša prečka mora biti privezana na nosilno sušico približno v višini pasu, krajša pa v višini glave na stranski ploskvi trivogalnega stolpa. Prečki morata biti vodoravni. Osnovna ploskev signalnega stolpa naj bo enakostranični trikotnik s približno dolžino stranice 170 cm. Ko je signalni stolp izdelan, spleza eden od članov ekipe na zgornjo prečko in zavpije STOJ. Če tekmovalec ne more varno splezati na vrh prečke, se smatra, da stolp še ni postavljen. Vsi ostali člani ekipe se morajo postaviti v zbor na mestu, kjer so bili pred začetkom. Takrat časomerilec preneha z merjenjem časa.

d) Za hojo z A-jem mora organizator zagotoviti dve nosilni sušici dolžine 3,5 m (največji premer 8–10 cm), 1 prečno sušico dolžine 1,5 m (največji premer 5–6 cm), vrv za vezanje pokončnih drogov (premer 5 mm) dolžine 3,5 m, dve vrvi za križno vez (premer 3 mm) dolžine 3 m, dve vrvi za vleko nog hodulj (premer 5 mm) dolžine 6–7 m in eno vrv za vzpostavljanje ravnotežja hodulj (premer 8 mm) dolžine 20–30 m. Nosilne in prečne sušice morajo biti dovolj kvalitetne, da zdržijo enega od tekmovalcev, in pokrite z lubjem, da zmanjšajo možnost drsenja v vezeh. Vrvi morajo biti iz konoplje.

e) Potek hoje z A-jem. Ekipa stoji v zboru na prostoru za tekmovanje poleg zloženih pripomočkov. Na znak glavnega sodnika začnejo tekmovalci z izdelavo hodulj. Zavezati morajo 2 križni vezavi na prečkah, ki mora ležati vodoravno in eno vezavo dveh vzporednih sušic 0,5 m pod vrhom hodulj. Križna vez in vzporedna vezava se začneta z vrznim vozlom. Nosilni del vrvi mora biti ovit okoli kolov vzporedno, vez pa zaključena z ambulantnim vozlom, pri čemer konec vrvi ne sme biti daljši od 20 cm. Pod prečko na vsaki nogi hodulj tekmovalci privežejo 6 metrski vlečni vrvi z vrznim vozlom. Ravno tako z vrznim vozlom privežejo vrv za ravnotežje na eno od sušic, pri čemer morata biti oba njena konca približno enako dolga in morata potekati preko sredine A-ja.

Ko so hodulje izdelane, jih ekipa postavi pokonci, tako da dva tekmovalca primeta za konca vrvi za ravnotežje, druga dva pa primeta za konca vlečne vrvi. Peti tekmovalec spleza na prečko in se prime obeh poševnih sušic. Tako so trije tekmovalci pred hoduljami, eden na hoduljah in eden za njimi. Nato v tej razmestitvi prehodijo 30 m. Tekmovalec, ki je na hoduljah, izmenoma prenaša težo z leve na desno sušico (nogo hodulje), tekmovalca, ki držita vlečno vrv, pa izmenoma s potegom ustrezne vrvi pomikata nogi hodulj naprej. Vlečenje hodulj (tako, da sta obe nogi na tleh) ni dovoljeno. Ekipa zaključi tekmovanje, ko sta obe nogi hodulj čez ciljno črto. Takrat časomerilec preneha z merjenjem časa.

23. člen

Med tekmovanjem prenesti sporočilo s pomočjo dnevne in nočne signalizacije.

a) Prenos sporočila s semaforjem in Morsejevo abecedo opravi ekipa samo v eni smeri, na razdalji 50–100 metrov. Sporočilo vsebuje 30 znakov mednarodne abecede v obliki 6 vrstic po 5 znakov nevezanega besedila.

b) V semaforju ekipa oddaja in sprejema z zastavicami, v Morsejevi abecedi pa z baterijo (dolgi in kratki enobarvni bliski).

24. člen

Na določenem mestu nuditi prvo pomoč - po nalogi.

Znanje, ki ga zahtevamo za opravljanje naloge iz prve pomoči, je navedeno v dodatku 1. Naloge so lahko teoretične in praktične. Material za praktično preverjanje znanja zagotovi organizator.

25. člen

Med dvema v nalogi določenima KT opraviti hitrostno tekmovanje (hitrostna etapa).

a) Proga za hitrostno tekmovanje je lahko dolga do 1000 m. Relativna višinska razlika mora biti 0 ali negativna.

b) KT, ki je cilj hitrostne etape, si ekipa preriše na svojo karto na startu hitrostne etape. Ekipa starta (ji začne teči čas), takoj ko se ji predstavi cilj.

c) Kot čas prehoda proge za hitrostno tekmovanje se šteje čas od predstavitve cilja (izročitve karte) in prihodom zadnjega člana ekipe na cilj hitrostne etape.

d) Organizator na področju hitrostne etape karto reambulira.

26. člen

Izdelati kroki določene KT v določenem merilu in polmeru ter ga dokončati na tej KT.

a) Kroki je podroben in natančen načrt manjšega zemljišča premera do 100 m. Izdelan je v merilu od 1 : 200 do 1 : 500 z uporabo risarskih pripomočkov (ravnilo, kotomer, barvice itd.). Za merjenje smeri in razdalj uporabljamo topografske pripomočke (kompas, busola, tračni meter). Ker kroki podaja trenutno situacijo, mora vsebovati tudi objekte, ki so začasno na tem terenu (šotori, vozila ipd.). Objekti morajo biti natančno orientirani in vrisani v določenem merilu (velikost, razdalje). Ekipa vrisuje objekte z lastnimi pogojnimi topografskimi znaki in jih vpiše v legendo.

b) Uporaba geodetskih inštrumentov (vključno z GNSS) ni dovoljena, dovoljena pripomočka za meritve sta le merski trak in kompas (busola).

27. člen

Na določeni KT prehoditi "minsko polje" po prosti poti, ki je podana z azimuti in razdaljami. Narisati skico minskega polja v določenem merilu.

a) Pri prehodu "minskega polja"je potrebno s pomočjo petih azimutov in razdalj poiskati končno točko. Kontrolor tekmovalcem vsako naslednjo razdaljo in azimut pove šele, ko odmerijo prejšnjo. Tekmovalci se po prihodu na lomno točko ne smejo vračati nazaj na prejšnje točke ali si jih označevati. Dolžina posamezne “stranice” minskega polja ne sme presegati 20 m. Kontrolor ekipi ne izda koliko znaša njihovo odstopanje - ne na lomnih točkah kot tudi ne na končni točki.

b) Ocenjuje se zgolj končna točka, pri čemer dobi 100 točk ekipa z odstopanjem, manjšim od 50cm. Ekipa, ki zgreši končno točko za več kot 2m za prehod dobi 0 točk. Vsem ostalim se točke razporedijo (linearno) sorazmerno glede na odstopanje.

c) Čas za prehod minskega polja je omejen na 10 minut. Ekipa dobi mrtvi čas izključno v primeru, da mora čakati na izvrševanje naloge zaradi gneče na KT.

28. člen

Narisati skico prehojene poti med tremi v nalogah določenimi KT v določenem merilu.

a) Skica poti v topografiji pomeni enostavno in pregledno risbo prehojene poti. Izdelana je s prosto roko in v približnem merilu, z označenim severom in topografskimi elementi (velikost, smer, razdalje, višine). Namenjena je nekomu, ki bi za nami prehodil našo pot. Izdelamo jo s povečavo izvorne karte, vsebino pa dopolnimo z orientacijsko pomembnimi objekti, ki jih zasledimo na terenu (reambulacija). Skica poti vsebuje najpomembnejše objekte in druge elemente vidne s poti v pasu največ 100 m na vsako stran.

29. člen

Napisati poročilo o prehojeni poti in opravljenih nalogah.

a) Poročilo o prehojeni poti naj bi pomagalo kaki drugi skupini oz. ekipi, da bi lahko hitro prehodila isto pot. Zato je zelo pomemben opis poti in objektov ob njej, kot tudi podatki, bistveni za preživetje v primeru bivakiranja. Pomembni so tudi opisi KT. Del poročila, ki govori o opravljenih nalogah, naj vsebuje tudi podatke o kraju, času in kvaliteti opravljenih nalog.

b) Poročilo o prehojeni poti je dopolnilo skice poti.

30. člen

Narisati skico terena določene KT v določenem merilu ter jo končati na isti KT. Organizator tekmovanja na sestanku vodij ekip sporoči, ali ekipe rišejo običajno skico terena, skico na daljavo ali skico pod kotom oziroma kako drugače omejeno področje risanja.

a) Skica terena predstavlja enostavno in pregledno risbo določenega terena, izdelano s prosto roko v približnem merilu, z označenim severom, merilom in topografskimi elementi (velikost, smeri, oddaljenost, višine). Razdalje in smeri do izmerjenih objektov označimo. Pomembnejša od absolutne natančnosti prikaza posameznih objektov sta popolnost prikaza in pravilni medsebojni odnosi objektov. Skica terena vsebuje stalne objekte in pojave na zemljišču, vidne v krogu s premerom do 200 m okoli stojišča (odvisno od preglednosti), v merilu od 1 : 500 do 1 : 2000.

b) Pri skici pot kotom določimo območje med dvema azimutoma. Območje je lahko tudi drugačne

oblike (kolobar, pravokotnik, trikotnik, …). Podatki o območju morajo biti označeni na KT na katerem se riše skica in/ali na navodilih, ki jih dobi ekipa (startni list).

c) Skico terena na daljavo rišemo na enak način in v enakih merilih kot skico terena, vendar na njej ne označujemo smeri, razdalj in oblikovnic. Središče skice je od stojne točke oddaljeno vsaj 200 m. Območje skice določimo v nalogi. Na območje skice člani ekipe nimajo dostopa. Organizator lahko tudi omeji področje s katerega se opazuje in riše skico.

31. člen

Narisati profil terena med dvema v nalogah določenima točkama v določenem merilu.

a) Profil terena je navidezna črta, ki nastane, če zemljišče prerežemo z navpično ravnino. V nalogi podamo merilo dolžin, ki je večje od merila karte in merilo višin, praviloma vsaj dvakrat večje od merila dolžin. Podamo tudi začetno in končno točko.

b) Profilna črta mora biti zglajena. Poleg profilne črte na profilu označimo tudi prometnice in vodotoke, ki jih profilna črta seka.

32. člen

Na določen način in v določenem času postaviti bivak, ognjišče, zakuriti ogenj in pripraviti topli obrok na določenem kraju.

a) V treh urah po prihodu na cilj prvega dne mora ekipa postaviti bivak iz vsaj petih šotorskih kril. Dovoljena je uporaba pohodnih palic ter kovinskih klinov. Za ležišče je priporočena uporaba “armafleksa”. Organizator mora predvideti rezervno prenočišče za primer slabega vremena, ko ni več priporočljivo ali sploh možno bivakiranje.

b) V treh urah po prihodu na cilj prvega dne mora ekipa tudi pripraviti ognjišče in zakuriti ogenj. Pri ognjišču pazi na požarno varnost in primernost ognjišča za kuhanje. Ekipa lahko namesto primernega tipa ognjišča izdela trinožnik. Ogenj zakuri z vžigalicami ali kresilom in naravno kurjavo ter netivom nabranim v naravi v okolici bivaka.

c) Topli obrok na bivaku pripravi vsaka ekipa iz svežih prehrambnih izdelkov, ki jih organizator izroči ekipi na kraju, določenem za bivakiranje. O vrstah in količinah teh izdelkov obvesti organizator ekipe vsaj en teden pred začetkom tekmovanja. Obrok lahko ekipa pripravi na odprtem ognjišču ali na plinskem kuhalniku, ki ga prinese s seboj. Za pripravo toplega obroka ima ekipa na voljo 4 ure. Topli obrok je tradicionalno golaž. Obrok za vegetarijanske ekipe določi organizator.

d) Ekipa mora predati tekmovalni komisiji ob prihodu na bivak startni list ter vse naloge, ki so se izvajale do prihoda na bivak in jih niso oddali že na KT. Čas prihoda na bivak je trenutek, ko ekipa preda vse zahtevane naloge.

33. člen

Odgovoriti na topografski test s skupno 25 vprašanji na ekipo.

a) Topografski test rešuje vsak član ekipe posebej. Test za vsakega člana ekipe vsebuje pet vprašanj.

b) Izpraševanje poteka po testnem sistemu, odgovoriti je potrebno v roku petih minut.

c) Test po navadi vsebuje dve vprašanji iz topografskih pojmov, dve vprašanji o topografskih znakih ter vprašanje o absolutni in relativni nadmorski višini.

d) Odgovori morajo biti pravilni in natančni. Če topografski znak zahteva npr. odgovor "reka, široka več kot 10 m", tekmovalec pa zapiše le "reka", tak odgovor ni pravilen.

e) V štiričlanski ekipi lahko v okviru petih minut test petega člana reši najhitrejši tekmovalec.

34. člen

Priti na neoznačeno KT, ki pa je nedvoumno prepoznaven objekt.

a) Ekipa svojo prisotnost na KT potrdi na enega izmed treh možnih načinov: lahko izdela skico terena v polmeru 50 m okoli KT z vsemi podrobnostmi, lahko izdela opis KT ali pa posname digitalno fotografijo. Na fotografiji mora biti poleg značilnega objekta na KT tudi celotna ekipa razen fotografa.

b) Točkuje se le to, da je na osnovi skice, opisa ali slike jasno, da je ekipa bila na pravi točki.

35. člen

Glede na možnosti in pogoje lahko organizator doda eno dodatno nalogo, ki je povezana s taborniškimi veščinami.

a) O dodatni nalogi organizatorja so ekipe obveščene na sestanku vodij ekip; če pa potrebujejo posebno opremo, mora biti ta navedena že v razpisu.

b) Kraj dodatne naloge določi organizator in je lahko pred startom, na določeni KT, na bivaku ali po prihodu na cilj.

VIII. OCENJEVANJE​


36. člen

Ekipa lahko za posamezne izvršene naloge na tekmovanju osvoji naslednje število točk:

a) Za vsako najdeno KT na terenu (19. člen) po 100 točk.

b) Za prihod na KT pod določenim kotom (21. člen) 30 točk, če je odstopanje od določenega kota v mejah ±5°. Za odstopanje do ±10° dobi ekipa 10 točk.

c) Za postavljanje signalnega stolpa ocenjujemo doseženi skupni čas, ki je sestavljen iz časa porabljenega za izdelavo stolpa, in pribitkov časa, ki jih ekipa dobi zaradi storjenih napak. Najboljši čas ocenimo s 60 točkami. Ostale ekipe dobijo sorazmerno manj točk, pri čemer dobijo 0 točk ekipe, ki presežejo čas 10 minut. Tudi če najboljši čas preseže 10 minut, ga ocenimo z 0 točkami. Napake:

  • nepravilna vez triangla ali križne vezi: začetek, ovitje ali zaključek – pribitek po 15 sekund,
  • zrahljana križna vez (odstopanje prečke od osnovne lege za več kot +,- 3 cm) – pribitek 10 sekund,
  • zrahljana vez triangla (možnost drsenja po eni od nosilnih sušic) – pribitek 15 sekund,
  • nepravilna lega prečke (+,- 10 cm) – pribitek 15 sekund,
  • nepravilna oblika osnovne ploskve (+,- 10 cm) – pribitek 20 sekund.

Za hojo z A-jem ocenjujemo doseženi skupni čas, ki je sestavljen iz časa, ki ga ekipa porabi za izdelavo A-ja, hoje z njim, in pribitkov časa, ki jih ekipa dobi zaradi storjenih napak. Najboljši čas ocenimo s 60 točkami. Ostale ekipe dobijo sorazmerno manj točk, pri čemer dobijo 0 točk ekipe, ki presežejo čas 7 minut oziroma 8 minut za ženski kategoriji. Tudi če najboljši čas preseže 7 (8) minut, ga ocenimo z 0 točkami.

Napake:

  • nepravilna vez triangla ali križne vezi: začetek, ovitje ali zaključek – pribitek po 15 sekund,
  • zrahljana križna vez (odstopanje prečke od osnovne lege za več kot +,- 3 cm) – pribitek 10 sekund
  • zrahljana vez triangla (možnost drsenja po eni od nosilnih sušic) – pribitek 15 sekund,
  • nepravilna lega prečke (+,- 10 cm) – pribitek 15 sekund,
  • če tekmovalec, ki je na hoduljah, stopi na tla – pribitek 10 sekund,
  • vlečenje nog po tleh (vsakih 0,5 m) – pribitek 10 sekund,
  • nepravilno pritrjena vlečna vrv ali vrv za ravnotežje – pribitek 10 sekund.

d) Za točnost signaliziranja (23. člen) 60 točk v vsaki vrsti signalizacije. Vsaka napačna črka pomeni 3 negativne točke. Če je več kot četrtina črk sporočila napačnih, točk ne dodelimo.

e) Za hitrost signalizacije (23. člen) do 60 točk v vsaki vrsti signalizacije. Vse točke dobi ekipa, ki je sporočilo prenesla najhitreje. Ostale ekipe dobijo premo sorazmerno manj točk, pri čemer dobijo ekipe, ki so sporočilo prenesle v času 4 minut ali več v Morsejevi abecedi oz. 3 minutah ali več v semaforju 0 točk. Če je več kot četrtina črk sporočila napačnih, se točke za hitrost signalizacije ne dodelijo.

f) Za naloge iz prve pomoči (24. člen) lahko dobi ekipa do 60 točk. Naloge ocenjuje strokovnjak.

g) Za najboljši čas, dosežen na hitrostnem tekmovanju (25. člen), dobi ekipa 60 točk. Ostale ekipe dobijo sorazmerno manj točk, pri čemer dobijo 0 točk ekipe, ki presežejo skrajni čas (časovnica) določen s strani organizatorja. (prej: dvakratnik najboljšega časa)

h) Vsi risarski izdelki se ocenjujejo primerjalno znotraj ene tekmovalne kategorije.

i) Risarski izdelek ocenimo z 0 točkami, če na njem ni označen sever ali merilo, če nima vsebine ali če je vsebina popolnoma napačna. Če je narisan izven predpisanega merila, če je navedeno napačno merilo ali je napačno orientiran, ga ocenimo, število točk pa se razpolovi. V primeru, da je risarski izdelek ocenjen z manj kot polovico (četrtino) možnih točk za pravilnost, je tudi ocena urejenosti lahko le polovica (četrtina) možnih točk za urejenost. Po končanem tekmovanju so na ogled vse komisijske skice (ideali).

j) Za kroki (26. člen) dobi ekipa do 150 točk. Pri ocenjevanju krokija upoštevamo:

  • pravilnost prikaza objektov - zgradb (lega, smer in velikost) do 80 točk
  • pravilnost prikaza komunikacij, vodotokov in površin do 40 točk
  • pravilnost prikaza konfiguracije terena do 10 točk
  • oznake na krokiju, topografski znaki, legenda do 10 točk
  • izgled, grafična obdelava, urejenost do 10 točk.

k) Za točen prehod po prosti poti čez "minsko polje"(27. člen) dobi ekipa do 100 točk. Vsaka pravilno določena lomna točka pomeni 20 točk.

l) Za skico minskega polja (27. člen) dobi ekipa do 80 točk. Pri skici ocenjujemo:

  • točnost razdalj, do 35 točk (vsaka razdalja 7 točk),
  • točnost prelomnih kotov, do 35 točk (vsak kot 7 točk),
  • grafična obdelava, do 10 točk.

Odstopanje v velikosti kota ali razdalje ne sme presegati grafične natančnosti (0,5 mm).

m) Za skico poti (28. člen) lahko ekipa dobi do 200 točk, in sicer:

  • za pravilnost prikaza kontrolnih točk in prerisa objektov s karte do 70 točk,
  • za reambulacijo (vris objektov, ki jih ni na karti, na skico) do 100 točk,
  • za pravilno in ustrezno predstavitev konfiguracije terena do 10 točk,
  • za pravilnost vrisa koordinatnih osi, navedbe kotov in razdalj, uporabe topografskih znakov in legende do 10 točk ter
  • za grafično obdelavo in urejenost do 10 točk.

n) Za poročilo o prehojeni poti in izvršenih nalogah (29. člen) lahko ekipa dobi do 60 točk. Pri poročilu o prehojeni poti ocenjujemo:

  • podatki o poti - progi (izbor poti, objekti na poti, pogozdenost, relief, vodni tokovi, zavetje, počivališče, bivak, pitna voda in hrana) do 40 točk,
  • podatki o izvršenih nalogah do 10 točk,
  • oblika poročila (čitljivost, rokopis, naslovi, podpisi) do 10 točk.

o) Za skico terena (30. člen) lahko ekipa osvoji do 150 točk. Skico terena ocenjujemo po naslednjih merilih:

  • za točnost na skici označenih izmerjenih objektov do 10 točk,
  • za pravilno orientiranost in sorazmerno predstavljanje razdalj, objektov, komunikacij in površin do 60 točk,
  • za celovitost prikaza vseh objektov do 40 točk,
  • za pravilno predstavitev konfiguracije terena do 20 točk,
  • za uporabo topografskih znakov, legendo, grafično obdelavo, estetski izgled, urejenost, do 20 točk.

Pri skici na daljavo organizator točke za točnost izmerjenih objektov in prikaz konfiguracije reliefa porazdeli v ostale tri kategorije.

p) Za profil terena (31. člen) lahko ekipa dobi do 100 točk. Ocenjuje se:

  • pravilnost profilne črte do 80 točk,
  • pravilnost in popolnost prikaza prometnic in vodotokov, ki jih profilna črta seka, do 10 točk,
  • navedba koordinat skrajnih točk, grafična obdelava in izgled do 10 točk.

r) Člani tekmovalne komisije, ki ocenjujejo topografske izdelke, lahko prilagajajo kriterije ocenjevanja terenu (določijo delež prikazovanja reliefa, reambulacije) in ga v tem primeru razložijo na sestanku vodij ekip. Skupno število točk mora ostati enako.

Primer: Na območju krokija je malo komunikacij (samo ena cesta), vendar je relief razgiban. Organizator tako predpiše prikazu konfiguracije terena dodatnih 20 točk (skupaj 30 točk) in dodatnih 10 točk prikaza objektov (skupaj 90 točk). Za komunikacije ostane 10 točk.

s) Za bivak, postavljen v določenem času (32. člen), lahko osvoji ekipa do 100 točk. Ocenjuje se:

  • postavitev bivaka (vezave, napetost, žepi) do 60 točk,
  • vpliv na okolico do 20 točk,
  • zaščita pred vremenskimi vplivi do 20 točk,

t) Za pripravo ognjišča in prižiganje ognja (32. člen) dobi ekipa do 50 točk. Za pripravo ognjišča dobi ekipa do 20 točk. Za prižiganje ognja z vžigalicami dobi ekipa do 20 točk. Ekipa se lahko odloči, da bo prižigala ogenj s kresilom. V tem primeru dobi do 30 točk. Ocenjuje se:

  • urejenost ognjišča skupaj s požarno varnostjo do 10 točk,
  • primernost ognjišča za kuhanje oziroma kvaliteta izdelave trinožnika do 10 točk,
  • za prižiganje ognja z vžigalicami do 20 točk. Za vsako dodatno uporabljeno vžigalico dobi ekipa 5 točk manj (1 vžigalica – 20 točk, 2 vžigalici – 15 točk, …). Če ekipa ognja ne prižge po četrti vžigalici, se ocenjevanje prižiganja ognja prekine. Ekipa dobi za to 0 točk.
  • za prižiganje ognja s kresilom do 30 točk. Če ogenj prižge v: - 2 minutah – 30 točk, - 3 minutah – 25 točk, - 4 minutah – 20 točk, - 5 minutah – 15 točk, - 10 minutah – 10 točk.

Če ognja ne prižge v 10 minutah, ekipa ne dobi točk.

u) Za pripravo toplega obroka (32. člen) ekipa dobi 50, 25 ali 0 točk. Ocenjuje se:

  • 50 točk, če je obrok skuhan in užiten,
  • 25 točk, če je obrok deloma užiten. Na primer: močno zažgan, z večino še surovimi sestavinami ali z drugimi bistvenimi napakami,
  • 0 točk, če obroka ni.

v) Vsak točen odgovor pri topografskem testu (33. člen) je vreden 5 točk, kar pomeni da lahko ekipa osvoji do 125 točk.

w) Če ekipa dokaže svojo prisotnost na neoznačenem KT (34. člen), dobi za najdeno KT 100 točk (točka a) tega člena), sicer dobi 0 točk.

x) Za nalogo organizatorja (35. člen) največ 50 točk.

y) Pri vseh nalogah se ocenjene točke zaokrožijo na celo vrednost in sicer do 0,5 točke navzdol, od vključno 0,5 točke navzgor.

37. člen

Ekipa lahko dobi negativne točke v naslednjih primerih:

a) Za vsako manjkajočo ali neveljavno (npr. iz prejšnjih let) člansko izkaznico ZTS, dobi ekipa 10 negativnih točk.

b) Ekipa dobi za vsak kos osebne opreme, ki ga ne more pokazati na startu ali določeni KT (7. člen), 5 negativnih točk. Štiričlanski ekipi ne odbijemo točk za osebno opremo petega člana. Če se oprema preverja večkrat, lahko ekipa za vsak kos opreme dobi negativne točke samo enkrat.

c) Ekipa dobi za vsak del skupne opreme, ki ga ne more pokazati na startu ali določeni KT, po 25 negativnih točk (8. člen). Če se oprema preverja večkrat, lahko ekipa za vsak kos opreme negativne točke dobi samo enkrat.

d) Za vsako KT, ki jo na karto vrišejo organizatorji (20. člen) dobi ekipa 30 negativnih točk.

e) Za vsako minuto zamude ob prihodu na bivak in za vsako minuto zamude ob prihodu na cilj po času, določenem v nalogi (15. člen, točka b), dobi ekipa 2 negativni točki.

f) Za:

  • prepisovanje,
  • prerisovanje,
  • izmenjavo izdelkov,
  • uporabo nedovoljenih tehničnih oziroma drugih pripomočkov pri krokiju (26. člen, točka b) (prej: diskvalifikacija), uporabo umetnih oziroma kupljenih netiv pri prižiganju ognja ali drugih nalogah, kjer je prepoved določenih pripomočkov eksplicitno določena (velja tudi za nalogo organizatorja).

je ekipa kaznovana s 100 negativnimi točkami, naloga pa ocenjen z 0 točkami. Odločitev o tem sprejmejo sodniki na KT ali pri določeni nalogi.

38. člen

Ekipa je lahko diskvalificirana v naslednjih primerih:

  • če prekorači skrajni čas, ki je predviden za prihod na cilj prvega oziroma drugega dne (15. člen, točka c),
  • če zase ali za svojo opremo uporablja prevozna sredstva (14. člen, točka a),
  • če pride do ugotovitve, da je v ekipi prestar udeleženec, tekmovalec s potvorjeno identiteto ali neprijavljen tekmovalec (11. člen),
  • če krši pogoje tekmovanja, objavljene v razpisu, ali druge predpise s strani organizatorja.

IX. ORGANI TEKMOVANJA​


39. člen

Organi tekmovanja so:

  • vodstvo tekmovanja
  • tekmovalna komisija
  • kontrolorji
  • pritožna komisija.

a) Organe tekmovanja imenuje in razreši Komisija za program za mlade v ZTS.

40. člen

Vodstvo tekmovanja sestavljajo vodja tekmovanja, glavni sodnik in člani, ki organizacijsko skrbijo za posamezno področje (bivanje, prehrana, veze, prevozi).

a) Tekmovalno komisijo sestavljajo vsi sodniki in traserji, ki jih v sodelovanju z organizatorjem določi glavni sodnik.

b) Kontrolorje določi vodstvo tekmovanja.

c) Člani vodstva tekmovanja, tekmovalne komisije in kontrolorji imajo posebne oznake, ki jih priskrbi organizator.

d) Glavni sodnik, traserji in ocenjevalci topografskih izdelkov morajo biti specialisti orientacije in topografije ZTS.

​​X. REGULARNOST TEKMOVANJA​


41. člen

Tekmovalne ekipe se lahko pritožijo pisno v roku do 15 minut po razglasitvi končnih neuradnih rezultatov. Spore rešuje glavni sodnik, ki zasliši predstavnika ekipe oziroma ekip (ki so/sta v sporu) ter/ali sodnika/kontrolorja, ki je bil udeležen. (Prej: pritožbena komisija)

a) pritožbe nad delom glavnega sodnika razrešuje častno razsodišče ZTS.

42. člen

Tekmovalna komisija po pregledu vseh materialov in odločitvi pritožne komisije ugotovi in potrdi končne uradne rezultate. Rezultati se objavijo na zboru vseh ekip v čim krajšem času po razglasitvi končnih neuradnih rezultatov.

a) Pred startom prve ekipe prvi in drugi dan mora organizator objaviti delne neuradne rezultate vseh dotedanjih nalog razen risarskih.

b) Organizator v najkrajšem času po končanem tekmovanju razglasi končne neuradne rezultate, ki so rezultati z ocenjenimi vsemi nalogami v vseh kategorijah. Rezultati se objavijo na oglasni deski ali kot projekcija.

43. člen

Uvrstitev ekip določamo glede na skupno število osvojenih točk, zmanjšano za negativne točke.

Delitev mest ni mogoča. V primeru, da imata ob koncu tekmovanja dve ekipi v isti kategoriji enako število točk, se vrstni red določi na podlagi naslednjih kriterijev:

  • večje število boljših uvrstitev pri posameznih nalogah,
  • boljši skupni čas na progi (oba dni skupaj),
  • žreb.

44. člen

Prvouvrščene ekipe popotnic, popotnikov, grč in grčic prejmejo pokal ali praktične nagrade organizatorja tekmovanja.

a) Organizator lahko podeli tudi posebne nagrade za posamezne naloge oziroma sklope nalog, kar sporoči najkasneje na sestanku vodij ekip. Pri tem lahko organizator vzpostavi tudi posebno točkovanje, vendar to ne vpliva na uradni rezultat ekip.

Primer: Za določanje najboljšega golaža lahko organizator vpelje vzporedno točkovanje (npr. ocenjuje barvo, okus, sestavine, …), vendar hkrati oceni golaž v skladu s pravili (50, 25 ali 0 točk). Izbira golaža ali kakšne druge naloge za posebno nagrado ni nujna, organizatorju ni potrebno podeliti nobene, je pa priporočljivo.

45. člen

Pokal ZTS dobi rod, katerega ekipe so skupno zbrale največ točk.

a) Štejejo rezultati najboljše ekipe v vsaki izmed štirih kategorij. Štejejo le ekipe s pozitivnim številom točk.

b) V primeru, da zbereta dva rodova enako število točk, zmaga tisti, ki ima več posameznih zmag po kategorijah oziroma boljše posamezne uvrstitve.

c) Da lahko ekipa tekmuje za razvrstitev rodov, morajo biti v njej najmanj trije (3) člani iz istega rodu (11. Člen, točka b) in v razvrstitvi rodov lahko zastopajo samo ta rod.

46. člen

Tekmovalna komisija objavi rezultate po končanem tekmovanju na spletnih straneh tekmovanja in na taborniškem spletnem portalu.

​XI. KONČNE DOLOČBE


47. člen

V času tekmovanja ima pravico tolmačenja tega pravilnika tekmovalna komisija.

48. člen

Pravilnik sprejme in tolmači IO ZTS. Pred sprejemom mora IOZTS pridobiti mnenje vodstva zadnjega tečaja za topografijo in orientacijo.

49. člen

Pravilnik je bil po javni razpravi kot usklajen predlog sprejet na 21. seji IO ZTS dne 2. 4. 2013.

XII. DODATKI


1. Zahtevano znanje za prvo pomoč

Zahtevano znanje za prvo pomoč, tako praktično kot teoretično po sklopih, je:

a) Ukrepanje ob nesreči:

  • Klic na center za obveščanje (če je to potrebno),
  • Zavarovanje kraja nesreče,
  • Pristop k poškodovanemu,
  • Premikanje in zaščita poškodovanega,
  • Položaj poškodovanega (nezavestna oseba; poškodba glave, trebuha, …; šok),
  • Psihofizična pomoč poškodovani osebi,
  • Spremljanje stanja poškodovanega,
  • Kdaj je potrebna nujna medicinska pomoč, obisk zdravnika oziroma lahko poškodbo oskrbimo sami (ob kakšnih krvavitvah, opeklinah, ugrizih, zastrupitvah, …),
  • Triaža.

b) Vsebina torbice za prvo pomoč

c) Oživljanje:

  • Dojenčka, otroka in odrasle osebe,
  • Utopljenca.

d) Krvavitve:

  • Ustavljanje arterijske krvavitve - kompresijska obveza,
  • Ustavljanje venske krvavitve – obveza,
  • Ustavljanje kapilarne krvavitve – obliž,
  • Odtrgnine in delna amputacija udov,
  • Notranje krvavitve,
  • Poškodba lobanje, trebušne votline, prsnega koša.

e) Zlomi, zvini, izpahi:

  • Prepoznavanje le-teh,
  • Imobilizacija udov in sklepov,
  • Poškodbe ust in čeljusti
  • Hrbtenice, poškodba lobanjskega dna

f) Bolezenska stanja:

  • Podhladitev,
  • Sončarica,
  • Vročinska kap,
  • Dehidracija,
  • Sladkorna bolezen,
  • Meningitis,
  • Možganska kap,
  • Zastrupitve s hrano, alkoholom in drogami,
  • Zastrupitev z ogljikovim monoksidom,
  • Histerični napad.

g) Udar strele in električne napetosti

h) Tujek v telesu

i) Opekline:

  • Splošno ukrepanje,
  • Frikcijske opekline,
  • Žulji,
  • Oparine,
  • Kemične opekline,
  • Opekline požiralnika, žrela, …

j) Piki žuželk in ugrizi kač, psa, …

k) Pomoč psihotravmatiziranim osebam

Znanje naj se v čim večji meri preverja praktično in naj tudi prinese večino točk. Praktično preverjanje naj ne bo samo določena poškodba (npr. imobilizacija ključnice) temveč scenarij nesreče. Posledično naj se ocenjuje celoten pristop k reševanju (celotna točka a) in sodelovanje v ekipi. PP kategoriji naj imata posamezne lažje poškodbe (npr. opekline roke, zlom roke ali gležnja). Test za grče in grčice naj bo primerno težji. »Poškodovane« naj priskrbi organizator, saj morajo tako ekipe pomagati tujcem. Zaželeno je, da se ekipam pove napake in razloži kako bi morale ravnati pravilno.